ZIURS, interventni zakon in kaj pomeni za vas

Kaj je ZIURS

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je Državni zbor sprejel 11. maja 2026. Posega v deset zakonov naenkrat, od dohodnine in prispevkov do DDV, pokojnin in delovnih razmerij.

Zakon še ne velja. Državni zbor je referendum o njem razglasil za nedopusten, Ustavno sodišče pa je ta sklep 24. julija 2026 razveljavilo. Zbiranje 40.000 overjenih podpisov teče od 1. septembra do 5. oktobra 2026.

Do razpleta velja stara ureditev. Vse spodaj je torej opis tega, kaj bi se zgodilo, ne tega, kar velja danes.

Normirani odhodki

Za normiranega s.p. je to največja sprememba. Danes se prizna 80 % prihodkov do 60.000 € in nič nad tem. ZIURS uvede postopno lestvico.

Za tiste, ki niso bili obvezno zavarovani iz samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj pet mesecev, velja druga lestvica: 80 % do 50.000 €, 70 % za del med 50.000 in 70.000 €, nad tem nič.

Pogoj se skrajša z devetih mesecev na pet. Prag za vstop se dvigne s 60.000 na 150.000 € pri polnem in s 30.000 na 70.000 € pri drugih.

Praktično to pomeni, da se med 18.000 in 60.000 € prihodkov ne spremeni nič. Obe ureditvi tam priznata 80 %. Razlika se pokaže šele nad 60.000 €, kjer je danes rez na nič, po ZIURS pa se olajšava nadaljuje.

Izračunajte svojo razliko

Davčna stopnja ostane enaka

To je pogosta zmota. Nekateri povzetki pišejo o vrnitvi enotne 20-odstotne stopnje.

ZIURS posega v 48., 59. in 135.č člen ZDoh-2. Člen 135.č se nanaša na najemnine, ne na dejavnost. Lestvica 20 % do davčne osnove 72.000 € in 35 % nad tem torej ostane nedotaknjena.

Prispevki pri nizkih prihodkih

Novi 145.a člen ZPIZ-2 določi, da se zavarovalna osnova za samozaposlene in kmete, katerih letni prihodek ne preseže minimalne letne plače, določi največ v višini 45 % minimalne letne plače.

Za leto 2026 to pomeni prag 17.782,56 € prihodkov. Mesečna osnova pade s 1.521,62 € na 666,85 €, prispevki pa z okoli 612 € na okoli 268 € na mesec.

Ukrep je mogoče koristiti enkrat v obdobju 24 mesecev.

Prag, na katerem se izplača ustaviti

Olajšava je vse ali nič. Vezana je na to, da letni prihodek ne preseže minimalne letne plače, kar pomeni, da evro čez prag pobere celoletno olajšavo.

Številka: pri 17.782,56 € prihodkov vam ostane več kot pri 17.783 €. Razlika znaša približno 4.122 € na leto. Izgubljeno nadoknadite šele nekje pri 22.078 € prihodkov.

Med tema dvema zneskoma je torej območje, kjer več zasluženega pomeni manj v žepu. Če se vam prihodki bližajo pragu, je to vredno preveriti, preden izstavite zadnji račun v letu.

Najemnine

Stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem se zniža s 25 % na 15 %.

Uvede pa se tudi stopnja 5 %, in sicer za oddajanje stanovanja ali stanovanjske hiše:

• rezidentu, ki vzdržuje vsaj enega otroka do dopolnjenega 18. leta, s tem otrokom v nepremičnini dejansko biva in ima tam prijavljeno stalno prebivališče, ali
• rezidentu do dopolnjenega 30. leta, ki v nepremičnini dejansko biva in ima tam prijavljeno stalno prebivališče.

Pogoj je dejansko bivanje in prijavljeno stalno prebivališče najemnika, ne zgolj pogodba.

Kapica pri prispevkih

Uvede se mesečna najvišja osnova 7.500 € za vse zavezance in vse vrste prispevkov. Nad tem zneskom se prispevki obračunajo od 7.500 €.

DDV

Tu je treba brati natančno. Zakon Vladi ne nalaga znižanja, ampak ji ga dovoli.

Vlada lahko s sklepom določi, da se za enkratno obdobje največ devetih mesecev DDV za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo obračunava po nižji stopnji 9,5 % namesto 22 %. Sklep se objavi v Uradnem listu.

Brez sklepa Vlade se ne zgodi nič, tudi če zakon začne veljati.

Kaj storiti zdaj

Roki za priglasitev normiranca tečejo po veljavnem pravu, ne po pričakovanem. Odločajte se po tem, kar velja danes.

Če ste blizu 60.000 € prihodkov ali blizu praga minimalne letne plače, izračunajte oboje in poglejte, koliko je za vas v igri. Pri prvem gre lahko za več tisoč evrov na leto, pri drugem za tisti nesrečni prag, kjer se več dela ne izplača.