Vodniki

Ukrep 80/90/100: krajši delovni čas pred upokojitvijo

Osem ur manj na teden, približno devet odstotkov nižja neto plača in pokojnina, ki se ne zniža. Tu je, kdo lahko in kaj to pomeni v evrih.

Kaj ukrep prinaša

Z novelo ZUTD-I je v Zakon o delovnih razmerjih dodan 67.b člen. Velja od 1. januarja 2026.

Delavec, ki je pet let pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev, se lahko z delodajalcem dogovori za krajši delovni čas po formuli, ki jo javnost pozna kot 80/90/100:

  • 80 odstotkov delovnega časa. Pri štiridesetih urah na teden to pomeni dvaintrideset ur.
  • 90 odstotkov plače glede na dosedanjo osnovno plačo.
  • 100 odstotkov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obračunanih od polnega delovnega časa.

Tretja točka je tista, ki ukrep loči od navadnega skrajšanega delovnega časa. Pri običajnem skrajšanju se prispevki plačujejo od nižje osnove in pokojnina se zniža. Tu se ne.

Kdo je upravičen

V letih 2026 in 2027 velja za delavca, ki v tem letu dopolni 58 let, ali ima najmanj 35 let pokojninske dobe.

Dovolj je en pogoj. Kdor ima petintrideset let dobe, ne rabi čakati na starost.

Starostni pogoj se nato vsako leto zviša za tri mesece, dokler leta 2035 ne doseže 60 let. Kdor razmišlja o ukrepu čez nekaj let, naj torej računa z višjim pragom.

Koliko dejansko izgubite

Devetdeset odstotkov bruto plače ne pomeni devetdeset odstotkov neto plače. Ker je dohodnina progresivna, se z nižjo bruto plačo zniža tudi povprečna davčna stopnja, zato v žepu ostane večji delež.

Pri bruto plači 2.200 evrov brez vzdrževanih članov to izgleda takole: neto pade z okoli 1.430 na okoli 1.303 evre. Izgubite približno 127 evrov na mesec in pridobite osem ur na teden.

Preračunano na uro, ki jo ne odslužite, je to nekaj več kot tri evre in pol. Za marsikoga v zadnjih letih pred upokojitvijo je to poceni.

Za svojo številko uporabite kalkulator, ker se rezultat spremeni z otroki in drugimi olajšavami.

Kako se dogovoriti

Ukrep se uveljavlja s pisnim dogovorom o krajšem delovnem času, ki je aneks k pogodbi o zaposlitvi.

V dogovoru naj bo jasno zapisano:

  • Od katerega datuma velja.
  • Kako je razporejen krajši delovni čas, na primer en prost dan na teden ali krajši dnevi.
  • Kako se obračunavajo dodatki, dopust in regres.
  • Kaj se zgodi, če se pogoji za upokojitev premaknejo.

Zadnja točka je pomembnejša, kot se zdi. Pokojninska zakonodaja se spreminja, vaš dogovor pa naj se ne razveljavi sam od sebe.

Preden se odločite

Preverite svojo pokojninsko dobo pri ZPIZ, ne po spominu. Marsikdo ima manj ali več, kot misli, zlasti če je delal v tujini ali imel prekinitve.

Če ste delali v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Hrvaškem ali v Severni Makedoniji, se ta doba lahko upošteva pri izpolnjevanju pogojev. Za to je pri ZPIZ posebna vloga in postopek traja, zato ga sprožite prej, kot potrebujete odgovor.

Pogosta vprašanja

Ali me mora delodajalec sprejeti?
Ukrep temelji na pisnem dogovoru z delodajalcem. Pravica ni enostranska, zato se pripravite na pogovor s konkretno številko, koliko ur in od kdaj.
Se mi zniža pokojninska osnova?
Ne. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od polnega delovnega časa, kot da bi delali osem ur. To je bistvo ukrepa in razlog, zakaj se razlikuje od navadnega skrajšanega delovnega časa.
Kaj pa dopust in regres?
Pri krajšem delovnem času se pravice praviloma odmerjajo sorazmerno, razen kjer zakon ali kolektivna pogodba določata drugače. To vprašanje uredite v dogovoru, ne po dogovoru.

Viri in pravna podlaga

Posodobljeno: 2026-09-01

Kalkulatorji